Make your own free website on Tripod.com

 

SVAJCARSKI RUSNACI NA 
VI KIRBAJU U NJEMECKEJ

 

                       Pise: Melanija Futo-Olear, Svajcarska

 

     Ljisca se isce na drevoh zeljenjeli, ked se 16.septembra  2000 roku znova zaspivala ruska pisnja u svajcarskih horoh. Dzeci se ohanjali kolo pahnjacoho ribovoho kotljika i praseca kotre se pomali obracalo na ohnju. Rusnaci, zbljizeni zoz shodami, se i teraz zisli ze bi se vidzeli i culi, poveseljeli, zaspivali a daraz i zatancovali. Zoz kasetasa odhukovali ruski pisnja a serco Rusnaka durkalo u taktu muziki zoz zavicaju. Hosc nam bul pan dr. Kuhar zoz Njemeckej zoz supruhu Ljubinku i pan Hattinger zoz Madjarskej. U svojej besedi posle veceri dr. Kuhar nahlasel vaznosc  nasih stretnucoh u ocuvanju Rusinskoho duha, podzeljel sickim famelijom brosuru kotru vidalo Njemecko-Rusinske drustvo zoz Njemeckej, a tekst napisal Paul Robert Magoci. U knjizocki na njemeckim jaziku napisana istorija Rusinskoho narodu. Dohtor Kuhar, jak precidatelj Rusinskoho drustva Njemeckej, povolal u tej nahodi prisutnih na Kirbaj u Minhenu.
        Posle toho vecara, rihtali se Rusnaci Svajcarskej na Kirbaj do Minhenu, i to po persi raz. A roboti bulo veljo. Pocim se prijaveli vecej fameliji, ta se organizoval avtobus. Veljo casu i organizacijnoho talantu ulozeli Vladimir i Marija Budinski zoz Baselu. Vozbudzenje roslo zoz dnja na dzenj. Bulo az i takih kotri ostatnju noc pred othodom anji zaspac nje mohli. A dzeci? Za dzeci to bul dzenj kotri nje zabudu. Velji od njih anji nje buli na kirbajoh u Ruskim Keresture, ljebo u Kocure. A i za starsih to bulo daco nove. Koho se stretnje od rodzini, ljebo poznatih?
       Toti 350 kilometri po Minhen, preprovadzeni u besedi, smihu, fristikovalo se na draze. I znova njihto nje mohol oka sklopic, hoc se ostatnjej noci malo spalo.
        Minhen. Scihlo se. Konjecno...
       Privitani od domasnjih, buli zme ponuknuti zoz domasnju kolbasu, hurku i zoz pravima nasima skvarkami. Svjascenjik dr. o. Novak podzeljel dzecom lakotki i sickim prisutnim metalijku zoz likom Mariji. Prostoriji ukrajinskoho drustva u Minhenu buli vse poljnjejsi zoz ljudzmi, Rusnacami zoz calej Njemeckej, a buli prisutni i prijatelje Rusnacoh, kotri se prisli poveseljic zoz svojima tovarisami. Pred vecarom otrimana i Sluzba Bozana na nasim jaziku, kotru sluzeli o.Jakim Dudas i dr. o. Jakov Novak. Cerkovnoho horu nje bulo, alje anji nje bulo potrebne, bo mocni i cisti hlas dr. Kuhara vipolnjel calu cerkvu. Posle sluzbi se poslo do sali dze uz hrali hudaci zoz Miklosevcoh pod upravu pana Silvestera Medjesa. Za svedskim stolom buli rozlicni jedzenja, a medzi njima i ribov paprigas, gulas i prasecina. Dok pan Vladimir Sinko bul zadluzeni za veceru, naso zeni poprinoseli kolaca i vidumovani torti. U ceku vecara zahral i zaspival i pan Nestor Puskas, kotri zoz svojim prilohom ljem barzej popolnjel uz veseli vecar. Bulo az i zviskovanja jak na nasih svadzboh. Alje hibeli cukrare, koljimbacki, predavace baviskoh... Naso dzeci maju uz insaki Kirbaj, od hevtoho jak ho mi pametame. Ked u krajoh, otkadz pohodza ih rodici, Kirbaj, tedi se tu hodzi do skoli.
      Nje buli zaprahani cilasi, jak co to robeli naso djidove, anji se nje prislo na bicigloh. Poprihodzelo se zoz daljeka na avtoh. A Rusnaci zoz Svajcarskej prisli i posli na avtobusu. Tot dzenj preljecel, jak co vitor ked prejdze po bacvanskej rovnjini, svidko i zoz sljidom za sobu. Budinskovo, Marija i Djura Paplacko, Marija i Miron Fa zoz hlapcami Florijanom i Stefanom, Marija i Vladimir Fa, Slavka Schweinlin (Olear) zoz dzivocku Jasminku i famelija Melaniji i Aka Futo zoz hlapcom Filipom i dzivocku Silvi, buli porihtani i potrimali slovo, ked obecali panovi Kuharovi ze pridu na Kirbaj. Jubilejni 2000 rok oznaceni i na tot sposob.
    Ze dzenj bul naporni, vidzelo se az u avtobusu. Alje ljem dzeci svidko zaspali, a starsi im napraveli mesta, ta bulo i takih co i 200 kilometri odstali. Zoz krasnim darunkom od pana Kuhara - zastavu zoz cistej svili, zoz ruskim herbom, kotru porobeli vredni ruki Melanki Ribovic, vraceli se svajcarski Rusnaci do svojih domoh.
     Dluho se budzeme zdohadovac na Kirbaj u Minhenu, a zajednjicka fotografija posle Sluzbi Bozej, nam ostanje jak dokaz ze zme naspravdi buli tam. Dzenj preljecel jak jeden prijemni son...
    Rusnaci Svajcarskej se znova zidu 9. juna 2001 roku u Wumlrenlingenu, a obcekuju se i hosci zoz Njemeckej.