KIRBAJ U NJEMECKEJ

"Njet valala bez kirbaju ! Mozu se menjac ljudze, sistemi, politiki,vladi i vladare, alje ostava sveto htore sicki pocituju i slavja. Kazdi ho valal oznacuje na svoj sposob.Oznaku mu davaju valalcanje - jaki voni, taki im i kirbaj budze.
Kirbaj to sveto sickoho. Veselja, prijateljstva i cloveceskej dobroti. Za toto sveto okreme se pririhtuje. Teljo toho se musi zmescic ljem do jednoho dnja clovekovoho zivota. U njim se treba trafic sicko na najkrassi sposob.
Preto se kirbaj ceka, slavi i vse pameta"

V.Zidaric

Zoz takima prekrasnima slovami na povolanki, Upravni Odbor Druztva Rusnacoh Njemeckej povolal hoscoh oznova se zisc 20. oktobra 2000 roku u Minhenu na Kirbaj Rusnacoh Njemeckej, a htori oznacujeme u znaku "Pokrov Precistej Djivi Mariji"
Jak ze nje pojsc na Kirbaj, ked Kirbaj to coska okremne, coska co podrozumjuje okremne pririhtovanje, odhod, docekovanje i stretnuce rodzinoh, poznatih i prijateljoh. Za Kirbaj se veljo skorej pririhtuje i za Kirbaj se popribera do novih smatoh. To hoscina. Ponapeka se pokeraji, bohati poludzenok, vihod do valalu gu cerkvi, a skorej toho do Sluzbi.
Za dzeci tiz tak okremna radosc, bo budze i medovnjika i okrucadla, a nina ljebo andja sturi dinarcok do ruki, ta hajd' bez zas gu baviskom i cukrikom.

Na Kirbaju u Njemeckej nje bulo medovnjiki i okrucadla kolo cerkvi, alje zato Kirbaj bul porihtani jak se to tomu i sveci. Upravni odbor pririhtal cepli i sciri docek sickih hoscoh zoz calej Njemeckej, a bulo takih co prisli az i zoz Francuskej.
Uz po stajmnim sore, a htori se ukazal za teraz jak najprikladnjejsi, hosci se na kirbaj pocali shodzic uz od 14 h. Pokeraji buli povikladani na stoloh, ze bi atmosfera bula co avtenticnjejsa, a na uhodze, na stolje, vistava audio kasetoh novovidanih zridlovih ruskih pisnjoh zoz Djurdjova "Naj se nje zabudze"i zoz Horvatsekej "Ja rusnak bul i budzem", a htori hosci mohli kupic za simbolicnu cenu od 10 DM.
Stretnuc se zoz poznatima, rodzinu i prijatelljami vse spricinjuje jakes vozbudzenje, a toto tu malo jakus okremnu "farbu"- bo to na kirbaju. Tak ze predvidzeni cas od 14 h do 16 h i 30 min, dok se nje poslo do cerkvi, naisce jagod da furknul.
Sluzba Boza pocala na zakazani cas, a sluzeli ju panocove : Jakov Novak i Joakim Dudas. Ulohu dzijakoh prevzali i barz uspisnje ju vodzeli Silvester Kuhar i Vladislav Olejar. Na ostatku posle krasnih pozdravnih slovoh panoca Jakova Novaka i vincovankoh za daljsi i uspisni stretnuca, sicki u cerkvi zaspivali "Mnohaja ljit" predvodzeni zoz krasnima hlasami dzijakoh. Uz jak to obicaj za veljki sveta, ta tak i na kirbaju, velji se posli pricascac, a skorej vihodu podzeljeni i obrasciki na pamjatku.
Oprez cerkvi, uz zas po obicaju, sicki prisutni se vjedno vislikovali za pamjatku, a potim se preslo oznova do sali dze hudaci zoz Petrovcoh buli dobre rozpolozeni i nastimovani.

Medzi 80-100, keljo bulo prisutnih, nje bulo strimovanja ze ci bi zaspivac ci zatancovac. Hudaci zoz svoju poznatu prisnoscu i stimungom nje ohabjali njikoho rovnodusnim, a jak to uz vse na nasih stretnucoh, Jelka Hrubenjova tota co se vse persa lapala do tancu i gu hudacom zaspivac.
Cas po veceru kolo 20 h preljetnul u takim veselju, a skorej veceri predsidatlj Mihajlo Stefanko, po persiraz u tej ulohi, zadzekoval sickim ze prisli i pozadal prijemni i veseli vecar. Takoj potim, ze bi vecera jak se tomu i sveci, bula blahoslovena, panocove Jakov Novak, Joakim Dudas i Joakim Dzudzar, provadzeni zoz sickima prisutnima, odmodljeli Ocenas.
"Svedski stol" vse zahvalni u takih nahodoh, zadovoljel i najvibernjejsi smaki, a... do sora se mohlo na vecej zavodi stavac...
Tanjec, spivanka, tanjec i... hudaci jak ked bi nje znali ze to i pavza postoji. Alje zas ljem se dali tancosom dakus oddihnuc i takoj toto vishasnovali cleni literaturnoho kruzoku, htori uz u obacljivo zveksanim cislje, po svojim vibore, precitali pisnji ruskih, njemeckih i juhoslavjanskih pisateljoh.
Persa se predstavela Monika Vislavski zoz pisnju "Besedo moja "od Mihajla Kovaca, potim Boris Dudas na njemeckim predstavel Heinrich-a Heine zoz par pisnjami. Tanja Ribovic precitala par pisnji od Desanki Maksimovic, a Miroslav Tirkajla zas vihasnoval nahodu predstavic njemeckih pisateljoh. Na ostatku Mihajlo Љtefanko spomnul znacenje, shopnosc i nadarenosc pisateljoh i jih na svoj poetski sposob "patrenja napredok "i to takoj potverdzel citajuci pisnji Mikoli Kocisa i
Hermann-a Hesse.
A ked hudaci poznjejse zas dali nahodu hoscom dakus popic i zajesc vseljijaki prismacki, predsidatelj vihasnoval za tot cas podzeljic pripoznanja dzepojednim htori, jak nahlasel, predstavjaju jadro, i nositeljoh roboti Druztva Rusnacoh Njemeckej. Vladislav Olejar dzekujuci na urucenim pripoznanju, sciro i na svoj sposob se zadzekoval:
-...toto pripoznanje nje ma dajaku materijalnu vrednosc, alje duhovnu barz veljku. I ze bi taki pripoznanja i velji druhi od vas ubuduce podobivali, za mnje bi to bula isce veksa nahrada i radosc...a i dok se budzeme tak vjedno trimac, budzeme u mohucnosci vecej taki pripoznanja dodzeljovac...
Silvester Kuhar tiz tak dzekujuci na pripoznanju za svoju robotu na objedinjovanju, oformovanju i poterasnjim vodzenju Druztva Rusnacoh Njemeckej nahlasel :
-... scesljivi som ze toto co zme zapocalji, tak krasnje napreduje, toto co zme se tak staralji ci se nje zahasnje, vono vidzice napreduje, rosnje, rozkvita !!! I jak i sami vidzice, toto co treba tomu druztvu, to ljem ljubov, ljubic svojih, rado ih mac, prisc svoj gu svojomu !!!...

Zabavna casc vecara bula vipoljnjena zoz prijemnima tockami, jak co to nastup dzepojednih od prisutnih, na bini, spivajuci u druztve hudacoh. Tu zas po obicaju prednjacel Slavko Olejarov i trimal se mikrofona, spivajuci tak uspisno, jak da je uz dluhorocni clen hudacoh zoz Petrovcoh. Veljku ljubov i shopnosc gu muziki ukazal i panocec Joakim Dudas, ta i von zaspival daskeljo pisnji zoz hudacmi na bini.
Na radosc sickih nas, vse se oznova zjavjuju novi cleni i nascivitelje na Kirbaju. Na tot zavod to buli pan Prof. Dr.Gerhard Reichart, zoz svoju sopruhu Nataliju,rodzenu Kopcanski rodom zoz Petrovcoh. Na pitanje upucene panovi Reichard-ovi, ze jak se cuvstvuje tu medzi nami, perse co zamerkoval, to ze zme tu sicki jak jedna famelija, kompaktni, opusceni, radosni i rozveseljeni. Po persiraz na Kirbaju bul i pan Uwe Haertel zoz svoju sopruhu Xeniju, tiz narodzenu Kopcanski rodom zoz Petrovcoh. Ozda anji jeden tanjec nje presol, a da Haertelovo veselo nje zatancovali. Prof. Boris Dudas tiz tak prisol persiraz az zoz Berlinu.

Po napredok zdumanih i najavenih obecunkoh, najmladsi hosci podobivali pridatni darunki z boku podpredsidateljki druztva Mariji Schroeter, z nazdavanjim ze nam i narok za pridu. A hoscom htori presli najdluksu drahu ze bi prisli na Kirbaj, napakovana "Zajda "ze bi se im naslo pri ruk na daljekej drahi po dom.
Rozveseljeni pertrovski hudaci zoz svojim originalnim repertorarom ruskih pisnjoh "nje dopusceli "ze bi dakomu prislo na rozum pojsc vcas domu. I az posle 4 h rano, Aleksandar domar u ukrainskim centre u Minhenu, pocal sklanjac stoli za ostatnjima hoscami.
Tohorocni Kirbaj Rusnacoh u Njemeckej ostanje sickim u krasnim pametanju, a novovibranomu Upravnomu odboru isce i jak potverdzenje i zadovoljstvo ze dobre startovali u svojej ulohi i predluzeli isto taku dobre vodzenu robotu poterasnjoho Upravnoho odboru.
Akcija dobrodzecnej materijalnej pomoci Druztvu Rusnacoh Njemeckej, tiz tak uspisno zaprovadzena. Pod nazvu "Zdruzeni pcoli med pravja" Upravni Odbor serdecnje zadzekoval virnim "pcolkom":

 

M. Baran
21.10.2001.Njemecka.

A tu fotki zoz Kirbaju u Njemeckej (fotoreportaza)

 

 

Na pocatok boka

 

 

 

PISMO Z POBREZJOH RAJNI

 

I U NJEMECKEJ BUL KIRBAJ...

 

Isce na jar, na balu Rusnacoh u restoranu Vladi Sinka zme se sicki zlozeli ze se na jesenj oznova uvidzime na Kirbaju u Minhenu. No, prisol i tot 23. oktober 1999. roku. Isce pred tim vecar smati povinjimani zoz ormana -ze ci sicko u sore. Jak to uz zvicajno u tim bilim svece, vsobotu dopoladnja isce daco pookoncovac, bo prez tidzenj njet kedi, a vec na Kirbaj. Po Minhen jest das 400 km.Ked zme ruseli uz bulo popoladnju , a mame isce i po Djuru zajsc .Von njedaljeko od Minhenu, ta presli dobri stiri hodzini dok zme do njoho scihli . Djura za stolom,uz hto zna htori cigar u pepljari zahaseni , maslja uvjazana.

-Ja uz porihtani!

-Ha vidzim!

No ta do avta ta daljej. Do Minhenu zme scihli uz na zmerku, a pocim Minhen presiroki i predluhoki,trebalo nam isce das hodzinu dok zme nje dosli do Soenstrasse 53. Tu ukrajinska cerkva, a kolo njej takoj sala ukrajinskoho druztva,dze se Rusnaci u Njemeckej uz po pijatiraz kirbajuju.

Nje moz to bas tak ljehko opisac toto cuvstvo.Vihodzis zoz avta, vsadzi dookola ciho,a prez osviceni oblaki cujes : bruga - raz, a kontra - dvaraz. Valcer ! Nohi ce sami nosa.Nakadzi se dzveri otvoreli,cujes i druhi tamburki, Neca i Jovgen spivaju : " Ej ,cerveni ceresenki, ceresnji ..." dookola uz poznati osobi.

-Ha, dobre, dze ze sce tak dluho!?

Sala polna, prejg 100 dusi, ljedvo sljebodne mesto najsc. Alje Vlado uz tu da pomohnje. Prinjeseni isce dva stoli i "Naj se paci". Mizo Stefanko preverjuje clanarinu i priznacuje isce nas daskeljih co zme prave prisli.Vlado zas tu "ze, hat,coze sebe popijeme". Gu Mizovi uplacic, a vec tam u kuce copnar Richard, uz od davna Vladov dobri pajtas, a i ljubi ked take daco, ta nas posluzi. Pivo zoz hordova, paljenocku do fraklicoh, vino moze do pohara, a moze i cala fljasa i vec take za dzeci (cola, imunada...).

" Cija to zahradka nje orana..." Hudaci nje pravja pavzu , tancuje se na stred sali ,dzeci se trudza jak i odrosnuti ." Iii , juu juuu ..." .Jelka Hrubenjova ( Sremica) nadmocnjuje sickih pejcoh hudacoh. Sluhaj hlope , ha to jak prava svadzba. Sces, nje sces, anji sam nje znas kedi si se nasol na stred sali i prepljetas u kolje.Nje vidzim Julina i Melanku ,alje mi hvarja ze posli do Kerestura.Ckoda ze teraz .No, alje bas ked ze zatreba jest tu i tak nadosc dohtoroh , ked ze se dahto scemeri , ljebo se budze castejse krucic kolo copnara. Njeodluha muzika zacihla .Silvo na bini, za mikrofonom.Ked ze bi se uporedzovalo zoz svadzbu , vec von tu tak jak dajaki starosta. Zna se ze htoska musi sora vodzic. Posle Silvijovih privitnih slovoh, pan Jovanovic juhoslavjanski konzul u Minhenu pozdravel sickih prisutnih. I jomu milo buc medzi svojima.Slovo dobil i pan Ilija Kaulic , predsidatelj Rusnacoh u madjarskim valalje Muconju .Uz se sicki pozname zoz njim,bo je nje persiraz medzi nami. Hvari ze mu nje treba mikrofon , bo ma mocni hlas. Silvo nadaljej, dzelji podzekovanja z boku Druztva rusko - njemeckoho prijateljstva, hevtim hotri na dajaki sposob pomohli da se toto sicko vitvori. Kazde od njih nas sickih oznova pozdravja ...dzekuje ...vec zas Silvo.. , alje hudaci uz njescerpeni - rozcahlo se. "Mnoohaaja ljiiiit..." I vec zas do tancu , hto dluzej moze.Bulo sickoho: i valceri i "Blukal ja uz velji roki ..." i "Mam ja oci barz patraci..." i perse - "Za tu nasu zahradecku ..." - pomali ,a vec fris-cardas i to harom.

 

Djurdjovski hudaci

 

-Darf ich mit Ihre Frau tanzen- pita se mi Roland, Djurov pajtas i uz po druhiraz madzi nami . Ze, ci bi smel zoz Moju dakus potancovac. Ta moze, sa i tak bi se mi dakus uhpac gu hudacom.Uz som 10 roki zoz njima nje hral, a paljci sverbja. Maju i rezervnu tamburu, ljem hajde.Tanci ze zmenjuju. Keresturci zapovedaju "Bujace kolo", i az da nje mas mesta dze se vlapic - kazde bi do kola. Hrubenjova probuje zbunjic pana konzula , alje se von nje da , prevzal od njej hustocku i sacuje ze hto bi mohol buc idusci. Posle "Bujacoho" , ze bi nje buli horsi, Kocurci zapovedaju "Paradica tanjec".E , a Djurdjovcanje cekaju dok hudaci rusa kolo stoloh, ta vec da vidzis becarac, a po ruski. Silvo sednul za stol da se dakus opusci, bo nje tak to ljehko cali dzenj sicku brigu nosic na svojim karku.I takoj ja tu da vihasnujem nahodu daco se popreznavac.

-Sednji pajtas. Sluhaj, trebal si prisc od poladnja.

-Ha vidzm i sam- odvitujem.

I vec mi Silvo potolkoval. Na 14 h bulo privitovanje, ked se mohlo zajesc domasnji kolaci , popic kafu ,pobesedovac i dakus posluhac jak se hudaci nastimovali. Na 16 h Sluzba Boza u cerkvi takoj obok, htoru sluzeli panocove Jakov Novak , Igor Miz, a nakazoval panocec Joakim Dudas. Eto, pravi kirbaj. Po Sluzbi Bozej, jak i pred tim, hto scel mohol poopatrac vilozeni novovidani ruski knjizki. Pomoc kolo toho dzecnje ukazali cleni , jak to voni navolali "Literaturnoho kruzoku" : Marca , Tanja i Mizo i kazde od njih po svojim viboru precital po dajednu pisnju od nasih viznacnih pisateljoh. Silvo vecej nje scel tracic cas, bo hudaci na stred sali rozveseljuju Slavka ..."Na starej Riskasi" ...Hoc co da im Slavko zada, takoj ho najdu. Silvo se osukal, budjelar u ruki i hudaci joho ,dok mu ih dahto nje preveznje. Zoz prekrasnim hlasom, Senka pomaha hudacom. A anji nje cudo, ked i vona daraz zoz "Cervenej ruzi" odnjesla domu kosarku cervenih ruzoh.

I, tak uz dagdze kolo pol pijatej rano, drustvo se uz pocalo odberac.No ta i mi. Hoc jak hevtot hvarel , posle dobroho jedzenja " uz bi ljem oci jedli " , tak i mi, posle takoho veselja ozda bi se " uz ljem oci veseljeli ". Na vihodze zoz Minhenu , Djura prihvarja ze ci bim nje mohol dodac dakus gas.

- ?

-Ha znas jak bim poved ... hladni som ! ? ! Ha tot , jak ho volaju - svedski stol , co bul teraz tu na Kirbaju. Ja se perse hanjbel veljo nacerpac, bo da nje budze ze - "palje toho", a vec som se hanjbel isce raz pojsc. Eto -Rusnak.A ja nje pametam kedi som se tak dobre najedol. Daskeljo raz som do sora staval, bo ked o istim trosku. Zas Rusnak , ljem insaki . Posle ransej kafi u Djuri , ruseli zme domu i hoc se uz pocalo rozvidnjac, molha , ta pomali .Avto hurci , radio zahaseni. Moja drime na sedzisku kolo mnje, a u hlavi mi isce vse rovno jednak brunji : raz -bruga, raz - kontra. A o tim, ze: hevtaposlazozdzecmidomaceribovonbarzpijeatotastarsaimzohabelaskolutasemusiodac/ udih-pavza /amaljemsedemnactajejmusarokikupic ... , ...., ....verim ze budzem do tiznja sluhac.Bo hto bi to mohol odoljic takej nahodi ze ( dok hlopi kolo copnara tolmaca sansi poziciji i opoziciji) ,da se porozmenjuju " povem ci, ljem nje povec njikomu" prevereni informaciji.

O tidzenj , jak i posle doceku Novoho roku -repriza, alje teraz u karcmi u Vladi. Hudaci zas uspisno medzi nami porusali nostalgicni emociji i teraz nje bul hevtot svedski stol, alje narucoval hto co scel. U jednej hviljki Vlado mahnul na mnje zoz hlavu:

- Hibaj tadzi.

- ?

- Hajde hibaj"- a spoza sanku ,dzeska dolu u kuce vinjal skljenku, usipal do poharika, ta ze da kostujem.

- Hlope, dobre povedz mi dze si to dorval , ha to jahodaca !

-Bul som vljece u Kocure ta som vipekol.

-Keljo ma ?

-21grad .

-Tak bim i poved.

I eto tak presli tohorocni kirbajski dnji u Njemeckej. Sicki se mi tu nazdavame ze narok budzeme mac isce vecej hoscoh - bo to se za Kirbaj hoscoh barz ceka.

Pozdrav od

Miza Baranovoho zoz Njemeckej

 

 

Na pocatok boka